Rožič namesto kakava

Velikokrat smo se pogovarjali o rožiču, a nikoli se nismo poglabljali vanj. Vedeli smo le, da so z njim včasih merili zlato. Dokler se ni ati, po še enem dolgem ''hikingu'', vrnil domov, in na mizo stresel en kup čudnih strokov. Že na prvi pogled so izgledali privlačni, zato sem se o njih malce pozanimala. In res so omembe vredni, zato sem napisala nekaj besed za Dosimapedijo.

SPLOŠNO:

Rožičevec (latinsko Ceratonia siliqua) je zimzeleno drevo, z življenjsko dobo 500 let in več. Zaradi svojih užitnih strokov je pogosto gojeno drevo, zaradi svoje lepe oblike krošnje pa je tudi priljubljeno kot okrasno drevo. V višino doseže tudi do 15m, obdarjen je z gosto, široko ter polkrožno krošnjo, njegovo izbočeno lubje je sive barve.

Zrel in sušen strok je pogosto zmlet v prah, ki se lahko uporablja kot nadomestek kakava.

Domuje v Sredozemlju, razteza se pa tudi preko Bližnjega vzhoda v Iran ter vse do Kanarskih otokov in Mikronezije. 

ZGODOVINA:

Večina nas je že slišala za besedo ''karat''. Najverjetneje izhaja iz grške besede kerátion (κεράτιον), kar v dobesednem prevodu pomeni majhen rog – od tod beseda rožič. Njegovi stroki namreč spominjajo na rogove.

Karati so torej semena rožiča, njihova značilnost pa je, da vsi tehtajo enako, in sicer 0,2 g. Uporabljali so ga že v starih časih za merjenje dragih kamnov in čistosti zlata. V poznih rimskih časih je čisti zlatnik tehtal 24 karatov (torej 24 rožičevih semen), kar je približno 4,5 g. Vendar so pa tudi rožičeva semena imela majhna odstopanja, ki so jih v svojo prid lahko izkoristili prodajalci zlata, kadar so zbrali set semen z minimalno toleranco odstopanja. Zato so imele možnost tudi same stranke preverjati njihovo zanesljivost, saj so pri trgovanju lahko s svojimi seti semen preverjale poštenje prodajalca. 

Semena smo stehtali tudi sami. Ati in mami sta pojedla vsak svoj strok in vsa semena zbrala na kupček. Nato smo vzeli našo vagico, ki je natančna do 0,1g. Res je bilo deset semen 2g. Tri izmed njih pa bi lahko bila primerna za set prevaranta.

Obstoj rožičevih strokov je omenjen že v Talmudu (zbirka pisanih razprav med rabini, ki se nanaša na judovsko pravo, etiko, etnologijo in zgodovino) in v Novi zavezi.

Z rožičevimi stroki so med lakoto pitali svinje. Prav tako so jih uporabljali za izdelavo sokov in sladic. Zaradi njihove široke uporabe je bil zelo cenjen.

UPORABA:

Rožič je močnega, sladkobnega okusa, ki spominja na karamelo. Njegove stroke lahko uživamo posušene ali pražene, brez semen, saj so trda kot kamen in če nisi previden, lahko hitro ostaneš brez zoba. Uporablja se ga kot sestavino za pecivo in piškote, in sicer v prahu, lističih ali kot sirup. Bogat je v sladkorjih, v gojenih vrstah je prisotnost saharoze celo več kot 50% celotne teže, v divjih pa le malo manj.

Rožič ne vsebuje kofeina niti theobromina, ki ju najdemo v čokoladi in sta škodljiva za nekatere sesalce, zato se ga uporablja v sladkih priboljških za pse. Bogat je z vitamini A, B, D in E, znan je kot velik naraven vir kalcija, saj ga vsebuje kar 3x več kot mleko, prav tako ima veliko naravnih vlaknin, ki blagodejno vplivajo na presnovo. Ker ne vsebuje holesterola, pomaga pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni ter ne vpliva na dvig krvnega tlaka. Primeren je tudi za diabetike, saj ne glede na količino sladkorja, ki jo vsebuje, za njegovo presnovo telo ne potrebuje inzulina.

Že v starem Egiptu je bil priljubljeno sladilo in je v hieroglifih označeval besedo ''sladko''.

Njegov sok je tradicionalna pijača v islamskem mesecu Ramadan.

S Cipra prihaja zelo znan rožičev sirup, ki mu sami pravijo črno zlato, medtem ko ga na Malti uporabljajo tudi za medicinske namene.

Rožičev sirup uporabljajo kot sladilo tudi na Kreti.

PRIDELAVA:

Največ rožiča se pridela v Španiji, sledi ji Italija, njej pa Maroko. Grčija je na 5 mestu, letno ga pridela okrog 13000 ton.

RECEPTI:

Rožičeva moka je zelo lahka, zato je treba z njo ravnati pazljivo, sicer nam lahko zapraši vso kuhinjo. V skoraj vseh receptih sem prebrala, da je treba rožičevo moko pred uporabo presejati, ker se kupčka. V nekaterih receptih rožičevo moko dodajajo le, da zmanjšajo kakavov delež. Če vam bo torej rožičev okus všeč, predlagam da kakav kar izvzamete iz recepta in ga v celoti zamenjate z rožičevo moko.

KRUH IZ ROŽIČEVE MOKE, OKUSEN IN ZDRAV 

 (Ψωμί με Χαρουπάλευρο, Νόστιμο και Υγιεινό)

SESTAVINE:

•          3 jogurtove lončke polnozrnate moke

•          2 jogurtova lončka mehke moke

•          1 jogurtov lonček rožičeve moke

•          3 čajne žličke suhega kvasa

•          ½ čajne žličke soli

•          1 čajna žlička sladkorja

•          2 ½ jogurtovega lončka mlačne vode

•          ½ dl olivnega olja/sončničnega olja (grško olivno olje je bolj blagega okusa kot slovensko, zato ga uporabljajo tudi pri pripravi sladic)

•          2 jedilni žlici sezama

PRIPRAVA:

V manjšo posodo zlijemo pol lončka mlačne vode in ji med mešanjem dodajamo suhi kvas, zmešan s sladkorjem. Posodo pokrijemo s foljo za živila in pustimo, da kvas vzhaja.

Medtem v večjo posodo presejemo vse vrste mok, dodamo sol in vse skupaj premešamo.

V sredino moke naredimo jamico in vanjo zlijemo vzhajan kvas in začnemo gnesti. Med gnetenjem počasi dodajamo preostanek mlačne vode, dokler testo ne postane lepljivo.

V pripravljeno posodico z olivnim oljem namakamo dlani in neprestano gnetemo, dokler testo ne postane prožno.
Nato ga oblikujemo v hlebček, ki ga premažemo z oljem. S pestmi ga pretlačimo in pustimo, da ponovno vzhaja. Ko se bo njegov volumen podvojil, se sledi pesti na njem ne bodo več poznale.

Testo potlačimo, ga razpolovimo in ga oblikujemo v dva manjša hlebčka. Tanek pekač malo premažemo z oljem ter vanj položimo hlebčka, ki naj bosta dovolj narazen, da se pri zadnjem vzhajanju ne bosta dotikala. Hlebčka pokrijemo in pustimo, da še zadnjič vzhajata. Nato ju poškropimo z vodo in posujemo s sezamom.

Pečemo v predhodno ogreti pečici, približno eno uro, prvih 15 minut na 200 stopinj, potem na 180 stopinj.

Ko sta pečena, ju vzamemo iz pečice in ju prestavimo na rešetko, da se ohladita.

Hlebčka sta pripravljena za okušanje, tako topla kot ohlajena.

KOLAČ Z ROŽIČEVO MOKO 

(Κέικ με χαρουπάλευρο)

SESTAVINE:

ZA TESTO:

•          1 skodelica rožičeve moke

•          1 skodelica moke, ki sama vzhaja (če ne najdeš, lahko dodaš navadni moki 1½ žličke pecilnega praška)

•          1 žlička sode bikarbone

•          ¾ skodelice olivnega olja/sončničnega olja

•          1 skodelica sladkorja

•          ½ skodelice iztisnjenega pomarančnega soka

•         ½ skodelice konjaka, lahko tudi ruma

•          ¾ skodelice narezanega sadja (banana/jabolko/hruška)

•          ¾ skodelice rozin (po želji)

ZA PRELIV ALI POSIP:

•          Naribana čokolada/vanilijeva glazura/malo marmelade – okus po izbiri/sladkor v prahu z malo cimeta

PRIPRAVA:

V posodo presejemo obe moki in dodamo rozine. Premešamo.

Olivno olje in sladkor mešamo z metlico toliko časa, da postane krema. Dodamo konjak ali rum. V pomarančni sok vmešamo sodo in mešanico zlijemo v kremo. Dodamo narezano sadje in mešanico z rožičevo moko ter dobro zmešamo.

Nastalo kremo vlijemo v pekač z luknjo (kot za šarkelj), ki smo ga predhodno premazali z olivnim oljem. Kolač pečemo na 180 stopinjah (na srednji rešetki), približno eno uro. Prvih 45 min. pečice ne odpiramo. Po 50 minutah z zobotrebcem preverimo, če je kolač pečen. Če je zobotrebec še vlažen, pustimo še 5-10 min. Ko je kolač pečen, ga z modelom obrnemo na krožnik in ga tako pustimo 10 minut.

Nato model odstranimo in kolač oblijemo z izbranim prelivom. Vanilijevo glazuro ali marmelado premažemo še po vročem kolaču, da se lepo razporedi. Naribano čokolado ali sladkor pa lahko posujemo tudi po ohlajenem kolaču.

  

*Vanilijeva glazura: 

SESTAVINE:

·         1 skodelica sladkorja v prahu

·         1 vanilin sladkor

·         2 žlici vode

·         beljak enega jajca.

PRIPRAVA:

Posodo postavimo na ogenj in v njem zmešamo sladkor v prahu, vanilin sladkor in vodo, da se masa zgosti. V toplo maso primešamo beljak in vse skupaj dobro zmešamo. MASA NE SME ZAVRETI!

PIŠKOTKI IN ZAPEČENI KRUHKI Z ROŽIČEVO MOKO

(Κουλουράκια και παξιμαδάκια με χαρουπάλευρο)

 

SESTAVINE:

•           1 ½ skodelice olivnega olja/sončničnega olja

•          1 – 1 ¼ skodelice sladkorja

•          ¾ skodelice rdečega vina

•          ½ skodelice iztisnjenega pomarančnega soka

•          1 čajna žlička sode bikarbone

•          2 čajni žlički pecilnega praška

•          1 čajna žlička cimeta

•          Lupina ene pomaranče

•          1 skodelica rožičeve moke

•          5 skodelic namenske moke

•          Sezam (po želji)

PRIPRAVA:

V posodi zmiksamo olje, sladkor, vino in cimet (ni treba, da se sladkor popolnoma stopi). Pomarančo operemo, obrišemo in nastrgamo, nato iztisnemo sok.

Pecilni prašek vmešamo v eno skodelico moke. V visoko posodo s pomarančnim sokom pa vmešamo sodo in to počnemo nad maso z olivnim oljem, da nam sok ne steče čez rob, nato ga dodamo h zmesi. Dodamo še  moko s pecilnim praškom in presejemo rožičevo moko. 
Počasi dodajamo v maso preostalo moko in mešamo toliko časa, da masa postane dovolj mehka in gosta, ne pa trda, saj bodo sicer tudi piškoti zelo trdi.

Pustimo, da masa počiva pol ure,  nato iz nje naredimo srednje velike piškote (lahko z modelčki ali pa z rokami oblikujemo ''prstančke'' – slika). Če želimo, jih posujemo s sezamom.

Piškote pečemo 25 minut, na srednji rešetki, v predogreti pečici na 180 stopinj.

Če želimo, lahko iz dela mase naredimo zapečene kruhke (Paximadi so dvakrat pečeni kruhki –  običajno slani – prodajajo jih v vseh grških trgovinah in pekarnah). Maso sploščimo na približno 2 cm in z nožem zarežemo 1 cm široke koščke.

V tem primeru jih pečemo 40 minut in jih, takoj ko se malo ohladijo,  ločimo na koščke, ki smo jih z nožem zarezali pred peko.

Nato jih damo ponovno v pečico, temperaturo znižamo na 150 stopinj in jih pečemo še 30-40 minut.

Nato vse naše piškotke položimo v posodo, ki dobro iztisne zrak, da se navlažijo.

KRUH Z ROZINAMI IN ROŽIČEVO MOKO

(Σταφιδόψωμο με χαρουπάλευρο)

 

SESTAVINE:

•            1 skodelica rožičeve moke

•          2 skodelici gladke moke

•          1 skodelica rozin

•          3 čajne žličke suhega kvasa

•          ¼ skodelice sladkorja (+ 1 žlička za kvas)

•          ¼ skodelice olivnega olja

•          Ščepec soli

•          1 čajna žlička cimeta (in mletih klinčkov, po želji)

•          1 ½ skodelice mlačne vode (pol za kvas, ena za rozine)

•          Lupina ene pomaranče

•          Sezam za posip (po želji)

PRIPRAVA:

V posodici zmešamo rozine z eno skodelico mlačne vode.

Kvas zmešamo z eno žlićko sladkorja in dvema žlicama moke  in mu dodamo pol skodelice mlačne vode. Pustimo, da vzhaja.

V drugi posodi zmešamo navadno in rožičevo moko (ki smo jo prej presejali), sladkor, sol, cimet (in klinčke) in nastrgano lupino pomaranče.

Dodamo kvas in rozine skupaj z vodo in zmešamo.

Naredila se bo lepljiva masa. Dodamo olje in ga nežno vmešamo. Nato z rokami še malo pregnetemo. Masa je zdaj mehka, a ne lepljiva.

Posodo pokrijemo in postavimo na toplo mesto, da testo vzhaja. Nato testo položimo na desko in ga nežno pregnetemo. Naredimo dva hlebčka.

Hlebčka pustimo, da spet vzhajata, nato ju poškropimo z malo vode in posujemo s sezamom.

Pečemo v predogreti pečici, na 180 stopinj, 50-60 minut.

Vzamemo ju iz pečice in pustimo, da se ohladita.

 PECIVO Z ROŽIČEVO MOKO IN PINJOLAMI  

(Τάρτα με χαρουπάλευρο και κουκουνάρια)

SESTAVINE:

•          2/3 skodelice rožičeve moke

•          1 1/3 skodelice namenske moke

•          120g stopljenega masla + malo za namaz

•          4-5 jedilnih žlic sladkorja

•          1 skodelica mleka (segretega na sobno temperaturo)

•          1 vanilin sladkor

•          0.3dl ruma

•          1 čajna žlička soli

•          Nastrgana lupina in sok ½ pomaranče

•          100g pinjol

•          Sladkor v prahu za posip

PRIPRAVA:
 

V posodi z metlico zmešamo maslo, sladkor, sol,  nastrgano lupino in sok pomaranče.

Dodamo mleko, obe moki (presejani), in med rahlih mešanjem še polovico pinjol.

Namastimo pekač, pripravljeno testo položimo vanj, ga z lopatico razporedimo po pekaču in ga posujemo s preostalimi pinjolami.

Pečemo v predogreti pečici na 190 – 200 stopinjah, 25-30 minut.

Ko je pecivo pečeno, ga pustimo 5 minut, da se ohladi. Položimo ga na rešetko, da se ne vlaži. Posujemo s sladkorjem v prahu in narežemo na trikotnike.

Recepte sem našla na grških straneh. Če imate tudi vi kakšnega, ga prosim napišite v komentar. Še posebej bom vesela takih, za katere ne potrebujem pečice, ker je v avtodomu nimamo. Pa dober tek! :)

Ana.