"Moni Preveli"

"Piso Moni Preveli"

Samostan sestavljata dva ločena kompleksa, med seboj oddaljena 3 km.  »Kato Moni Preveli« (»Spodnji samostan«), ki je danes zapuščen, ima najstarejšo zabeleženo letnico vgravirano v zvonu, in sicer 1594. Verjetno je bil ustanovljen med beneško okupacijo Krete. O njegovi ustanovitvi krožijo različne zgodbe, med katerimi izstopata predvsem dve. Po prvi naj bi sredstva zagotovil neki veliki posestnik, ki naj bi prišel iz vasi Preveliana na področju Irakleona. Po drugi pa naj bi prebivalec Preveliane zagrešil umor in pobegnil na to področje ter po tradiciji očiščenja umora zgradil samostan. Samostanska cerkev je posvečena Svetemu Janezu Krstniku (Ayios Ioannis Prodromos). 

»Piso Moni Preveli« (»Samostan zadaj«) je novejši, še delujoč, odprt za obiskovalce, s svojim lastnim muzejem. Njegova cerkev pa je posvečena Svetemu Janezu Evangelistu (Ayios Ioannis Theologos). V njej hranijo "čudežni križ Efraima Prevelisa".

Samostan ima kar nekaj zgodb v svoji preteklosti. Skozi stoletja je igral pomembno narodno in družbeno vlogo.

Leta 1770 je njegov predstojnik Efraim pomagal Daskaloyiannisu v uporu, zaradi česar so ga Turki obsodili na smrt. Po spletu »čudnih« okoliščin je bil na koncu oproščen.

Leta 1821 je novi predstojnik samostana Melchisedek Tsouderos vodil skupino upornikov, zato so Turki samostan porušili (prvo uničenje). A tudi tokrat je predstojniku Tsouderosu uspelo pravočasno rešiti vse menihe.

Kasneje je bil samostan ponovno zgrajen. Znotraj njegovih zidov so imeli tudi šolo. Med drugim kretskim uporom, l. 1866, je njegov predstojnik Agathangelos Papavassiliou v samostanu organiziral upornike, jih oskrboval z zalogami hrane ter jim nudil zatočišče med samostanskimi zidovi, skupina štirinajstih menihov pa se je aktivno borila v uporu. Zato so Turki l. 1867 »Kato Moni« in njegova posestva ponovno požgali do tal (drugo uničenje). »Piso Moni« je bil rešen v "zadnjem trenutku".

Uničen »Kato Moni« se je ponovno pobral. Njegovo obnovo je dokončal novi predstojnik Kallinikos Prvi (Spitadakis). Ko je l. 1878 izbruhnila nova revolucija, je bil samostan s svojimi aktivnostmi spet v ospredju. »Piso Moni« je bil center upornikov. Prav v tem času se je legendarni barki »Panellinion«, pod vodstvom kapitana Nicolaosa Soumelisa, uspelo zasidrati v bližini ustja »Velike reke« ter s tem pripeljati upornikom orožje in zaloge.

Po tej revoluciji je samostan pridobil veliko posesti s strani kretskih kristjanov, ki so se s tem želeli zahvaliti za njegovo vlogo v boju za svobodo, hkrati pa preprečiti, da bi njihovo imetje padlo v turške roke.

Šele l.1913, po združitvi Krete z Grčijo, se je samostan »Moni Preveli« končno vrnil k svoji primarni, duhovni vlogi.

Samostanski "mir" je trajal do znamenite Kretske bitke, maja l. 1941, ko so predstojnik samostana Agathangelos Lagouvardos in menihi, zvesti tradiciji, brez odlašanja ponovno sodelovali v boju, tokrat proti nemškemu okupatorju.  Lagouvardos je pomagal oskrbovati zavezniške sile na otoku in jim nudil zavetje med samostanskimi zidovi. Skupini avstralskih vojakov je z njegovo pomočjo uspelo izpluti z angleško podmornico, ki je prišla po klicu na pomoč v Limni Preveli.  Ko so Nemci to odkrili, so »Kato Moni« popolnoma opustošili (tretje uničenje). Šli so tudi v »Piso Moni« in tam izvrševali hude pritiske nad menihi. Iz samostana so pobrali različne stvari ter iz cerkve odnesli najdragocenejšo relikvijo – »čudežni križ Efraima Prevelisa«, ki pa je bil pozneje vrnjen zaradi skoraj »čudežnih« okoliščin.

Danes deluje le še »Piso Moni Preveli«, ki v svojem muzeju, odprtem za obiskovalce, hrani spomine iz preteklosti.

Kakšna preteklost! Trikrat do tal porušen in vsakokrat na novo postavljen. Nekateri znajo po padcu ponovno vstati. Samostan »Moni Preveli« je vsekakor eden izmed njih. Spoštljiv poklon.