Ioannis Vlachos se je rodil v majhni vasici Anopolis
v regiji Sfakia, na divjem, gorskem področju Krete. Datum rojstva ni natančno
določen, omenjata se letnici 1722 in 1730. Njegov oče je bil premožen ladjar
in je Ioannisa poslal na izobraževanje v
tujino. Tam ga je njegov rojak imenoval »Daskalos« (učitelj), odtod njegov vzdevek
Daskalogiannis. Leta 1765 je predsedoval celotni regiji Sfakia in bil lastnik
štirih trgovskih tro-jambornic, ki so plule med sredozemskimi pristanišči.
Med eno izmed plovb iz Prosvala v zaliv
Loutro je v Mani spoznal Emmanuela Benakisa in verjetno ga je prav Benakis
predstavil grofu Orlovu, katerega je ruska cesarica Katarina Velika leta 1769
poslala na Peloponez, da bi tam hujskal k uporu. Upora na Peloponezu, ki ga je
naščuval grof Orlov, se je udeležilo mnogo moških prav iz Sfakie.
Zgodaj leta 1770 je prišel v stik z ruskimi
vohuni, ki so upali, da bodo Grke naščuvali k uporu proti turškemu cesarstvu. Ko
so mu ruski ogleduhi obljubili podporo, se je Daskalogiannis strinjal. Tako je
spomladi leta 1770 organiziral priprave za vstajo v Sfakii: zbral je skupaj
moške, priskrbel orožje in zgradil obrambo na strateških lokacijah. Vendar
rusko ladjevje v Egejskem morju, pod grofom Orlovom, ni zaplulo proti Kreti in
kretski upor je ostal prepuščen sam sebi. Začel se je 25.marca 1770 z dvigom
zastave na cerkvi Agios Georgiosa (Svetega Jurija) v Anopolisu in za kratek čas
se je del Krete štel kot neodvisen in samostojen. Imeli so celo svoje kovance,
ki so jih kovali v jami blizu Hore Sfakion.
Prihajajoča zima je bila težka, ker se ruska
obljuba Daskalogiannisu o pomoči pri uporu, ni uresničila. Brez zunanje podpore
se vstaja ni mogla razširiti v nižje predele in je bila brutalno zadušena s
precej močnejšo turško vojsko na otoku, ki je brez težav porazila 1300
upornikov. S tem je bila Sfakia s strani Turkov prvič popolnoma premagana in
osvojena. Daskalogiannis se je bil s 70 uporniki prisiljen predati v gradu
Frangokastello v bližini Hore Sfakion. Po ukazu tedanjega paše je bil vodja
upornikov mučen zunaj pristaniške utrdbe v Irakleonu. Živega so odrli iz kože
in ga 17.junija 1771 usmrtili. Mučenje je trpel v tišini. Njegovega brata so prisilili,
da je moral to gledati, zaradi česar je zblaznel.
Daskalogiannis je postal nesmrten v številnih
narodnih pripovedih in pesmih, med katerimi je najbolj slavna epska balada
Barbe-Pantzeliosa, revnega sirarja iz Mourija:
»To tragoudi tou Daskalogianni« (»Pesem Daskalogiannisu«)
iz leta 1786:
…Φτάνουν στο
Φραγκοκάστελο και στον πασά ποσώνου,
κι εκείνος δούδει τ'
όρντινο κι ευτύς τσοι ξαρματώνου.
Ούλους τσοι
ξαρματώσασι και τσοι μπισταγκωνίζου
και τότες δα το νιώσασι πως δεν ξαναγυρίζου.
… Pridejo v Frangokastello in se paši predajo,
ki izda ukaz, da jih takoj razorožijo.
Vsi so bili razoroženi in zajel jih je slab občutek,
zdaj so vedeli, da nikdar ne bodo šli domov
Njegovo ime nosi mednarodno letališče
v Hanii. V njegovem domačem kraju Anopolis so mu postavili spomenik. Tudi eden
izmed rednih trajektov jugovzhodne kretske linije pluje z njegovim imenom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar